Okužbe dihal so pozimi nadpovprečno prisotne zaradi kombinacije okoljskih, vedenjskih in fizioloških dejavnikov, ki skupaj ustvarjajo idealne pogoje za širjenje virusov.

V hladnih mesecih več časa preživimo v zaprtih, pogosto manjših in slabo prezračenih prostorih. To pomeni, da se virusi, ki se prenašajo s kapljicami in aerosoli, lažje širijo med ljudmi. Poleg tega se pozimi zaradi ogrevanja zrak v notranjih prostorih izsuši, kar izsuši tudi sluznico nosu in žrela. Suha sluznica izgubi del svoje zaščitne sposobnosti, zato virusi lažje prodrejo v telo. Hladno vreme samo po sebi dodatno obremeni imunski sistem, saj lahko ohlajanje telesa upočasni lokalne obrambne mehanizme v dihalih. Nekateri virusi, kot sta virus gripe in RSV, pa se bolj učinkovito razmnožujejo pri nižjih temperaturah in nizki zračni vlagi, kar še dodatno poveča njihovo prisotnost.

Vse to povzroči, da se pozimi okužbe dihal pojavijo pogosteje in se širijo hitreje kot v toplejših mesecih. Ker zboli več ljudi hkrati, se bolezni hitreje prenašajo znotraj gospodinjstev, šol in delovnih okolij. Pomembno vlogo ima tudi utrujenost imunskega sistema, ki ga lahko oslabi pomanjkanje sončne svetlobe, manj vitamina D in več stresa. Zato je v zimskem času posebno pomembno redno prezračevanje prostorov, skrb za vlažnost zraka, higieno rok ter krepitev odpornosti z ustreznim spanjem, gibanjem in prehrano.

Med najbolj pogoste okužbe štejemo:

• Prehlad (kihanje, zamašen nos, voden izcedek iz nosu, blago vneto žrelo, blag kašelj, vročina)
  • POMOČ: pitje toplih tekočin, počitek, fiziološka raztopina za nos, vlaženje zraka, po potrebi tableti proti vročini
• Gripa (visoka vročina, bolečine v mišicah in sklepih, izčrpanost, suh in dražeč kašelj, glavobol)
  • POMOČ: počitek, pitje veliko tekočine, po potrebi zdravilo proti vročini in ob zapletih oziroma poslabšanju stanja napotitev k zdravniku
• Bronhitis (pogosto najprej suh in nato moker kašelj, izmeček, piskanje ob dihanju, blaga vročina)
  • POMOČ: pitje veliko tekočine, vlaženje zraka, med za pomiritev kašlja, izogibanje naporu in mrazu, napotitev k zdravniku, če se stanje poslabša
• Laringitis se pojavlja jeseni in pozimi, ko so prisotni virusi in povzročajo okužbo zgornjih dihal (hripavost in izguba glasu, pri dojenčkih se lahko vname sluznica)
  • POMOČ: svež vlažen zrak, hidracija, če je oteženo dihanje pri dojenčkih/otrocih čimprej pokličemo 112 za nujno medicinsko pomoč saj potrebuje inhalacije adrenalina.
• Angina – vnetje žrela (močno vneto grlo, boleče požiranje, povečane bezgavke na vratu, možna bela obloga na mandljih, vročina)
  • POMOČ: topli napitki in grgranje slane vode, pastile za grlo, zdravila proti vročini
• Poslabšanje astme in kroničnih pljučnih bolezni, ki jih povzroča mrzel in suh zrak ter virusi (stiskanje v prsih, piskanje, kašelj, občutek težkega dihanja)
  • POMOČ: uporaba inhalatorja, toplo okolje, mirno dihanje, izogibanje dražilcem kot sta dim in mraz, v primeru hude zasoplosti pa nujni obisk pri zdravniku