Prihajajo zimske počitnice, z njimi pa obilo priložnosti za smučanje, sankanje, drsanje, pohode in podobno. Da vam bodo zimske radosti ostale v prijetnem spominu, se za zabavo na snegu dobro opremite – tudi z znanjem in ustrezno prvo pomočjo.

Ob odhodu na snežno strmino je večina poskrbi za ustrezno obutev, oblačila in opremo, redko pa pred tem osvežimo znanje prve pomoči, čeprav smo zagotovo že vsi bili priča kakšni večji ali manjši poškodbi na smučišču, sankališču, drsališču ali v hribih. Z vami delimo nekaj nasvetov za ukrepanje ob najpogostejših poškodbah. V prvem koraku vedno poskrbite, da poškodovanca umaknete na varno. Po oskrbi poškodbe vedno poiščite zdravniško pomoč, od poškodbe dalje pa ne jejte in ne pijte.

Drsanje

Pri drsanju moramo biti pozorni, kam se odpravimo na led. Če se odpravimo na umetni led, torej v dvorano ali odprti prostor je nevarnost samo ob padcu, da lahko pride do zloma ali ureznin. Takrat ukrepamo tako, da osebo damo na varno, da ni možnosti podhladitve ali da bi jo poškodovali drugi drsalci z drsalkami.

Ureznine oziroma krvavitve z drsalko moramo zaustaviti. Z direktnim pritiskom sterilne gaze pokrijemo mesto krvavitve in povijemo s povojem. Če je krvavitev močnejša in prodre čez sterilno gazo, se poslužimo kompresijske preveze. Na rano položimo gazo in prvi sloj povoja, nato pa na krvaveče mesto položimo nerazvit povoj in čvrsto povijemo.

Drsanje na jezeru pa je lahko nevarno tudi iz vidika, da je ledena ploskev premalo trdna in se lahko zgodi da pademo v vodo. Če smo priča padcu v vodo, ker je počil led moramo čim prej poklicati reševalce ter gasilce, da z lestvijo katero položijo na led se približajo osebi, jo spravijo iz vode ter jo začnejo ogrevati, ker bo v večini primerov že podhlajena. Če se zgodi da je šla oseba v zastoj zaradi utopitve je zelo pomembno, da začnemo s 5 vpihi in nato nadaljujemo z razmerjem 30 stisov:2 vpiha.

Smučanje in turno smučanje

Nevarnost nesreče pri (turnem smučanju) se pojavi v primeru, ko ne znamo nadzorovati hitrosti, nismo pozorni na ostale smučarje, smo vinjeni ali preprosto utrujeni, zaradi česar pride do padca in morebitne poškodbe.

Če vidimo osebo, ki je padla se previdno približamo do nje, poskrbimo za varnost ter zavarujemo poškodovanega smučarja tako, da vsaj 2 metra nad njim zapičimo smuči v sneg in jih prekrižamo v X, tako ostale smučarje opozorimo, da je na progi nevarnost oziroma da nekdo potrebuje pomoč. Nato pokličemo reševalce na smučišču, mi pa nudimo pomoč poškodovancu.

Pri smučanju se najpogosteje srečamo s poškodbami kot so zlom, zvin ali izpah. Pri zvinu kosti mesto poškodbe le povijemo in obvezno hladimo (ne direktno na kožo). Pri zlomu prepoznamo odprti ali zaprti zlom. Poškodovancu moramo obvezno imobilizirati ud. Če gre za odprti zlom, ga sterilno pokrijemo z gazo, povijemo in nato imobiliziramo. Zlomljenega uda ne premikamo, ampak ga imobiliziramo v stanju, ki najbolj ustreza poškodovancu. Pri izpahu (najpogostejši je izpah ramenskega sklepa) čim prej poiščite zdravniško pomoč, tudi če izpah že naravnate sami.

Turno smučanje je smučanje zunaj urejenih smučišč, kar povzroča tudi tveganja, ki so v prvi vrsti posledica vseh nevarnosti, prisotnih v gorskem svetu v zimskih razmerah. Med najnevarnejše pasti za smučarja nedvomno sodijo snežni plazovi. Zato je zelo pomembno, da pred smuko preverimo snežno podlago in imamo ustrezne izkušnje.

Vsak turni smučar mora imeti poleg vse opreme za smučanje tudi lavinski trojček (žolna, lopata, sonda). Zaželeno je, da se na turno smučanje odpravita najmanj dva posameznika ali večja skupina. Pri nesreči s plazom bodo namreč ostali lažje locirali lokacijo plazu in kam je smučarja odneslo.

Vsak turni smučar v sebi skriva manjši ali večji del “lovca na pršič”, saj so smučarski užitki, povezani s smučanjem v globokem snegu povsem neprimerljivi z drsenjem po drugih vrstah snežne podlage. Na žalost te užitke spremlja nevarnost proženja plazov, ki se ji smučarji ne moremo povsem izogniti. Osnova za zmanjšanje nevarnosti tovrstnih nesreč je popolno poznavanje celotne problematike proženja in metodologije varovanja pred snežnimi plazovi, natančna priprava in načrtovanje vzpona ter pozorno opazovanje snežne odeje.

Za smučarja so najnevarnejši plazovi suhega sprijetega snega, ki se sprožijo z napoko nad smučarjem, ob njegovi obremenitvi snežne odeje in ga odnesejo s seboj. Pravimo jim tudi kložasti plazovi. Proti plazu največ naredimo s preventivnim delovanjem. Zaželeno je, da vsak, ki se želi ukvarjati s turnim smučanjem naredi zimski tečaj, na katerem se nauči, kako se ravna v gorah, oziroma se pridruži alpinistični šoli.