Večina se nas je zagotovo razveselila toplejšega vremena in preživljanja časa zunaj, kjer pa nas poleg narave in svežega zraka spremljajo tudi klopi. Ti so lahko prenašalci bolezni, ki so za človeka lahko nevarne ali celo usodne, zato se pred njimi zaščitimo.

Tudi na domačem vrtu in otroškem igrišču

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi, a dobimo ga lahko tudi na otroškem igrišču ali na domačem vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v naravi in ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov.

Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa (KME) v Evropi. V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno okrog 100 oseb na leto, pogostost okužb pa je največja na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v ljubljanski regiji. KME je resno virusno obolenje osrednjega živčevja. Bolezen se začne z vročino, glavobolom, slabšim počutjem, utrujenostjo, kar traja nekaj dni, potem se stanje izboljša, pozneje pa bolezen izbruhne v hujši obliki: višja vročina, hujši glavobol, bruhanje, nekaterim se začnejo tresti roke, jezik, imajo težave s spominom, razmišljanjem, postajajo zaspani, pride lahko tudi do nezavesti, pri nekaterih tudi do ohromitev. Proti njej se najbolj učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Več informacij je dostopnih na spletni strani NIJZ: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/cepljenje/cepljenje-proti-klopnemu-meningoencefalitisu/

V Sloveniji so pomembne predvsem tri klopne bolezni: lymska borelioza, klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Najpogostejša klopna bolezen pri nas je lymska borelioza, velik zdravstveni problem pa predstavlja predvsem klopni meningoencefalitis, saj so stopnje pojavnosti te bolezni v Sloveniji med najvišjimi v Evropi.

Kako se še zaščititi proti klopom?

Ko se zadržujemo na območjih z večjo pojavnostjo klopov so priporočljiva oblačila z dolgimi rokavi ali hlačnicami, ki prekrijejo čim več kože. Izbiramo materiale svetlih barv, da klopa lažje opazimo. Oblačila naj bodo na robu rokavov in hlačnic stisnjena. Priporočena je tudi uporaba pokrival.

V naravi hodimo po uhojenih poteh. Za zaščito lahko uporabimo sredstva s sinteznimi učinkovinami, ki jih popršimo po izpostavljeni koži. Uporabimo lahko tudi elektronske odganjalce ali sredstva z eteričnimi olji. Vboda klopa ne čutimo, zato je pomembno, da se po prihodu domov natančno pregledamo po vsem telesu, se oprhamo in operemo oblačila.

Kako pravilno odstranimo klopa?

Če opazimo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo. To storimo tako, da ga s koničasto pinceto previdno primemo čim bližje koži in ga izvlečemo naravnost navzgor z enakomernim gibom. Primemo ga za glavo, saj stisk telesa klopa lahko pospeši izločanje okužene sline v kožo. Mesto vboda na koncu razkužimo ali speremo z milnico. Klopa ne mažemo z mazili. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te poskušamo odstraniti, drugače lahko pride do ognojitve. Mesto vboda opazujemo še več tednov po odstranitvi klopa. V primeru pojava rdečine na mestu vboda ali drugih težav se obrnimo na zdravnika. Kljub nevarnostim, ki jih predstavljajo klopi, pa naj to ne bo razlog za opustitev gibanja v naravi. Uživajte!