Zgodbe svojcev ali očividcev

Bilo je nedeljsko dne 27.10.2019. Okoli 10 ure zjutraj sem klical taksi ker bi moral biti ob 11 uri v centru Ljubljane na enem seminarju. Rekli so, da ne vozijo ker je polovica Ljubljane zaprta zaradi Ljubljanskega maratona. Bil je lep sončen zato sem spakiral nahrbtnik, dal slušalke v ušesa, stisnil play na telefonu in odšel na pot iz Šiške proti Centru.

Vse lepo in prav ko sem naenkrat ob prečkanju Tivolske ceste na pločniku nasproti hotela Lev zagledal na tleh ležečega gospoda ki je bil na boku. Na bok sta ga dala dva šoferja oziroma zaposlena ljubljanskega LPPja. Zraven je bila starejša gospa, ki je samo vpila, da z gospodom nekaj ni vredu, storila ni pa nič. Ko sem pristopil zraven sem opazil, da gospod podihava in da je to, da je na boku, ni pravilno. LPPjevcu sem dal navodilo, da pokliče 112. Sam sem tudi iz svojega telefona poklical 112 in jih prosil naj čimprej pošljejo pomoč, ker je gospod že postajal moder v obraz. Ko sem dispečerki na hitro opisal situacijo sem prekinil linijo, dal gospoda v ležeč položaj, mu nagnil glavo nazaj in dal pod njo da sem sprostil dihalno pot, dal pod vrat krpo in začel s stisi prsnega koša. Okoli nas se je začela zbirati publika ampak nihče! ni pristopil in vprašal oziroma se ponudil na pomoč. Po cca 2 minutah masaže gospoda se je pripeljal reševalec na motorju. Čutil sem pod rokami, kako pokajo rebra gospodu ampak naučili so me, da so pravi stisi prsnega koša taki, da pri njih popokajo rebra. Ko me je reševalec prepoznal, delam namreč kot varnostnik na urgenci v UKC LJ, me je prosil naj še vedno izvajam stise prsnega koša pri gospodu dokler je on pripravil defibrilator in ostale zadeve. Potem je v roku 2 ali 3 minut prišlo še reševalno vozilo. Nato sem pomagal (kakor sem lahko po njihovih navodilih) zdravstvenemu osebju dokler niso gospoda spravili na nosila in v reševalno vozilo.

Osebje se mi je zahvalilo jaz pa sem nadaljeval pot na moj seminar. Šele po tem me je napadel adrenalin, ko sem se začel zavedati kaj se je sploh zgodilo, da sem nekomu s pravočasno reakcijo rešil življenje. Ampak mi je dan kasneje rekla zdravnica, da je zaradi moje reakcije gospod preživel brez posledic. Moj občutek je bil neverjetno pozitiven. Moje mnenje o situaciji.. Razjezilo me je samo to da ljudje niso reagirali, hodili so mimo, se ustavili, opazovali, nihče pa ni pristopil in se ponudil za pomoč. Kako bi se počutili, da ste vi na gospodovem mestu?

A. Š.

Nekega dne v oktobru 2019, se mi je pripetila prometna nesreca,v kateri sem bil jaz,udelezen kot sofer vozila in....peška. Vozil sem se iz terenskega dela. Do sedeza podjetja,sem imel se kakih 15 minut normalne vožnje. Padal je dež, oblačno vreme. Na cesti sem zagledal avtobus. Upocasnim. Na stranski cesti pa opazim avto,ki je bil postavljen,kot da bi hotel zapeljati na regionalno cesto. Pozornost namenim tudi njemu. Ko sem bil vzporedno z avtobusom, ki sem ga videl v sprednji del,je izza zadnjega dela avtobusa na cesto stopilo dekle...Temni lasje,torba,beli čevlji. Kolikor sem imel časa,sem zaviral kolikor se je dalo...omejitev je bila 90km/h...ob trku je bila hitrost cca.55km/h,prej,cca.70km/h. Na žalost, je bila pot do nje prekratka, da bi se lahko ustavil.
Naj vas tiste,ki to berete opozorim! ! ! Avtobus je hotel dekletu narediti uslugo in ji ustaviti blizu stranske ceste..V avtu, ki sem ga omenil, je bil njen oče. Avtobus NI ustavil na postaji ampak sredi region.ceste. Na žalost dekle ni pogledalo na obe strani,preden je stopilo na cesto..Nič ji ne očitam, tudi jaz sem bil otrok. Ob trku..šokiran..prestrašen...tudi jaz sem samo človek. Moje vozilo ustavim na sredi ceste, da zaščitim kraj nesreče. Hitro pograbim prvo pomoč,sopotniku/sodelovcu zavpijem naj pokliče "rešilca" in hitim h poškodovanki. Sodelovec,ni bil zmožen poklicati 112...Med tekom pokličem jaz, zavestno, povem, kje se je nesreča zgodila..med tekom odprem prvo pomoč in iz folije razvlečem zaščitno folijo proti mrazu oz.vročini in dekle pokrijem,da preprečim ohlajanje telesa. Dispečer kliče nazaj...preverjam dihanje, (sprašuje me po starosti...uganem) in utrip,morebitne krvavitve na obrazu in podobno. NEZAVEST..Dekle obrnemo na bok, previdno, slučajne poškodbe hrbtenice..za hip odpre oči..kličem jo po imenu,pravtako oče,objokan..tudi jaz sem se zlomil..od trka do prihoda reševalcev je minilo cca.10 minut. Vse pohvale! Mislim, da sem se s svojim ozaveščanjem o Prvi pomoči dobro izkazal,in ji nudil vse, kar je bilo v mojih močeh.

Dekle je dobilo hud udarec v glavo in je v bolnišnici(Njenega stanja ne smem zaupati).

B.M.

Dne 3 julija 2016 zvečer se je našemu 69 letnemu očetu pripetil infarkt z zastojem srca. Družinski člani smo takoj poklicali reševalce in hkrati pričeli z oživljanjem. Odzvali so se Dobračevski gasilci, prvi posredovalci, kateri so prišli neverjetno hitro, praktično v času nekaj minut. Začeli so s strokovnimi postopki oživljanja z uporabo AED, ter uspešno vzpostavili nazaj delovanje srca uspešno oživili.

Naš oče po tem dogodku nima praktično nobenih večjih posledic, kar gre zasluga treznemu ukrepanju družinskih članov ki smo ga takoj pričeli oživljati in pa predvsem Dobračevskim gasilcem - prvim posredovalcem, kateri so izurjeni in opremljeni za take primere. V primeru, da prvi posredovalci ne bi takoj ukrepali z AED, bi imel naš oče zelo malo možnosti za preživetje. Reševalno vozilo z ekipo NMP iz Škofje Loke bi zaradi oddaljenosti do Žirov prišlo na kraj šele čez približno 30 minut. Iskrena hvala še enkrat.

Marko Modrijan, sin obolelega